Poletni čas

Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa

Polétni čàs (angleško Daylight Saving time, s kratico DST) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.

Danes uporablja poletni čas manjšina držav sveta, še te ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982 in se je ohranil tudi v Sloveniji.

Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.

Izvor

Včasih trdijo, da je poletni čas predlagal Benjamin Franklin v pismu urednikom Pariškega dnevnika. Kakorkoli že je bilo, članek je bil hudomušen, in Franklin ni predlagal poletnega časa, ampak je menil, da morajo ljudje prej vstati in prej leči v posteljo.

Prvi je resno predlagal poletni čas angleški gradbenik William Willett (1857–1915) v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo (Waste of Daylight), objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati Britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.

Kanadski železniški inženir in izumitelj sir Sandford Fleming (1827–1915) je iznašel in predlagal standardni čas, ki je leta 1878 prvič razdelil svet na enourne pasove. Pred letom 1883 ga železnice niso hotele sprejeti in tudi nobena vlada ga ni podpirala. Vendar pa je odkril rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah, in usklajujejo čas s krajevnim položajem Sonca. Zato so standardni čas kmalu sprejele železnice, odjemalci tovorov in potniki.

Poletni čas v Sloveniji

V Sloveniji se je poletni čas začelo uporabljati 27. marca 1983. Podlaga za to je bil Zakon o računanju časa, sprejet v skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije dne 16. novembra 1982. Prehod na poletni čas se je spomladi zgodil zadnjo nedeljo v marcu ali prvo nedeljo v aprilu, prehod na standardni čas pa se je jeseni zgodil zadnjo nedeljo v septembru ali prvo nedeljo v oktobru.

Po osamosvojitvi se je še naprej uporabljal stari jugoslovanski Zakon o računanju časa dokler ni bil leta 1993 sprejet slovenski Zakon o računanju časa. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v Evropi. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na standardni čas zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske Evrope in Združenim kraljestvom.

V naslednjih letih je bilo sprejetih nekaj vladnih uredb, ki so natančneje določale trenutke prehodov med standardnim in poletnim časom. Od leta 2006 pa je z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa [1] v pravni red Republike Slovenije prenešena Direktiva 2000/84/ES Evropskega Sveta.

Datumi sprememb

Prehod na poletni čas

V Sloveniji opravimo zadnjo nedeljo v marcu, ko uro zgodaj zjutraj premaknemo z 02.00 na 03.00.

V sr. Evropi uro pomladi prestavimo z 02:00 CET naprej na 03:00 CEST.

Datum	Opomba
27. marec 1983	Zadnja nedelja v marcu
25. marec 1984
31. marec 1985
30. marec 1986
29. marec 1987
27. marec 1988
26. marec 1989
25. marec 1990
31. marec 1991
29. marec 1992
28. marec 1993
27. marec 1994
26. marec 1995
31. marec 1996
30. marec 1997
29. marec 1998
28. marec 1999
26. marec 2000
25. marec 2001
31. marec 2002
30. marec 2003
28. marec 2004
27. marec 2005
26. marec 2006
25. marec 2007
30. marec 2008
29. marec 2009
28. marec 2010
27. marec 2011
25. marec 2012
31. marec 2013
30. marec 2014
29. marec 2015
27. marec 2016
26. marec 2017
25. marec 2018
31. marec 2019
29. marec 2020
28. marec 2021
27. marec 2022
26. marec 2023

Enostavna enačba (velja do leta 2099), s katero lahko ugotovimo datum prehoda:

nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 4) mod 7)). marec ob 02.00

Prehod nazaj na zimski čas

Nazaj pa se prestavi zadnjo nedeljo v oktobru (do leta 1995 v septembru), ko kazalce premaknemo zgodaj zjutraj s 03.00 nazaj na 02.00 uro.

Jeseni prestavimo uro s 03:00 CEST na 02:00 CET. Druge regije prestavijo uro ob drugem času.

Datum	Opomba
25. september 1983	Zadnja nedelja v septembru
30. september 1984
29. september 1985
28. september 1986
27. september 1987
25. september 1988
24. september 1989
30. september 1990
29. september 1991
27. september 1992
26. september 1993
25. september 1994
24. september 1995
27. oktober 1996	Zadnja nedelja v oktobru
26. oktober 1997
25. oktober 1998
31. oktober 1999
29. oktober 2000
28. oktober 2001
27. oktober 2002
26. oktober 2003
31. oktober 2004
30. oktober 2005
29. oktober 2006
28. oktober 2007
26. oktober 2008
25. oktober 2009
31. oktober 2010
30. oktober 2011
28. oktober 2012
27. oktober 2013
26. oktober 2014
25. oktober 2015
30. oktober 2016
29. oktober 2017
28. oktober 2018
27. oktober 2019
25. oktober 2020
31. oktober 2021
30. oktober 2022
29. oktober 2023

Enostavna enačba (velja do leta 2099), s katero lahko ugotovimo datum prehoda:

nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 1) mod 7)). oktober ob 02.00

Prestavljanje časa ob spremembi

• Večina operacijskih sistemov v današnjih računalnikih in mobilnih telefonih opravi obe spremembi časa samodejno, kar pa ne velja za večino drugih elektronskih naprav z vgrajeno uro, kakor tudi za mainframe računalnike (na primer DEC-ove), ki tega ne znajo, ker nimajo ustreznih programov,
• V Wikipediji je za spremembo časa potreben poseg v Nastavitve,
• Vse ure je praviloma treba prestaviti ročno.

Glej tudi

• časovni pas

Zunanje povezave

• Zakon o računanju časa Arhivirano 2009-06-03 na Wayback Machine.
• End Daylight Saving Time (history and analysis of the practice)
• EU directive 2000/84/EC (angleški jezik)
• Direktiva 2000/84/ES Arhivirano 2011-07-14 na Wayback Machine. (slovenski jezik)
• Daylight saving time, its history and why we use it Arhivirano 2004-11-05 na Wayback Machine. - from U.S. National Institute of Science and Technology
• DST changeover times throughout the world
• Sources for daylight saving time data, including histories and predictions
• http://www.merlyn.demon.co.uk/uksumtim.htm Arhivirano 2010-04-30 na Wayback Machine. - with future changeover dates EU (until 2007 final, from then extrapolating)
• World Time Server